Menačenkova domačija
Na oblačno jutro smo se odpravili na ogled muzejske hiše, ki je bila bivališče in delavnica krojaške družine Ahčin. Na vodenem ogledu smo izvedeli, da jo je leta 1898 zgradil krojač Janez Ahčin, poznana pa je še danes pod domačim imenom »Pr’ Menačnk«. Domačija je od leta 2003 preurejena v etnološki muzej, zato smo si z veseljem ogledali stare predmete in pohištvo, ki prikazujejo življenje kmečko obrtniške družine Ahčin.
V dnevni sobi – hiši smo iskali sedežno garnituro, televizijo, radio ali računalnik, vendar jih nismo našli, ker v preteklosti niso poznali/imeli elektrike in električnih naprav. Našli smo le mizo s stoli, krušno peč, stensko uro, petrolejko, likalnik na vroče kamne, kolovrat in šivalni stroj na nožni pogon. Od predmetov nam je bila najbolj zanimiva miza – postelja. Ogledali smo si tudi črno kuhinjo, kjer smo opazili lopar, pehar in perivnik ter ugotavljali, zakaj je kuhinja črne barve. V beli kuhinji smo videli kredenco, omaro s knjigami, sklednik in ročni mlinček ter opisovali, kako so sušili zelišča. Spoznali smo tudi posteljo s polnilom iz slame, stare igrače – fračo, punčko iz cunj, voziček … Prav vse v hiši nam je bilo všeč.
Na koncu obiska smo se udeležili delavnice Tiskanje prtičkov, kajti v starih časih so izdelovali tudi papirnate prte z različnimi motivi. Ogledali smo si zbirko klišejev iz kamnov za tiskanje, ki jih je izdelal Martin Flis v začetku 20. stoletja, ter prikaz tiska s kamni na prtiček. Potiskane prtičke smo tudi pobarvali.
Menačenkova domačija nam je bila zelo všeč, kajti ob starih predmetih smo se spomnili, da je preživljanje časa brez elektronskih naprav odlično, kajti več časa namenimo drug drugemu, čeprav za določeno opravilo potrebujemo več časa in truda.
